Fižol

Izvira iz Srednje in Južne Amerike, kjer so ga Inki gojili že pred 7000 leti. Po odkritju Amerike so ga začeli gojiti tudi v Evropi, nato pa se je razširil še drugod po svetu.

Fižol je zelo široko uporabna stročnica. Lahko ga pripravimo v solati, juhah in enolončnicah, naredimo polpete, ga popečemo, naredimo prebranec in podobno.

Nekateri ga uporabljajo tudi pri pripravi sladic, saj ima nežen okus in kremno teksturo.

Fižol je že dolgo tradicionalna sestavina slovenske in balkanske kuhinje, sicer pa je skoraj obvezen tudi v mehiških jedeh ter zelo pogosta izbira vegetarijancev in veganov.

Največ fižola pridelajo v Mjanmaru, Indiji in Braziliji.

Obstaja ogromno sort te stročnice, že samo slovenskih avtohtonih je na stotine. Slabo prenaša vročino in sušo, za rast potrebuje tople in vlažne pogoje.

Fižol nastopa v znani Grimmovi pravljici – Jakec in čarobni fižolčki.

V Nikaragvi je tradicionalno darilo mladoporočence skleda fižola, saj bi naj jima ta prinesel srečo.

V stari Grčiji so s pomočjo fižola izbirali manj pomembne uradnike – med množico črnih so dali enega belega in tisti, ki ga je izvlekel, je dobil službo.