Jagode

Zgodovina

Divje jagode so v zdravilstvu uporabljali že stari Rimljani, v 14. in 15. stoletju pa so jih začeli gojiti tudi v grajskih vrtovih in omenjati v samostanskih rokopisih. Prve vrtne jagode, kot jih poznamo danes, so posadili v francoski Bretanji v poznem 18. stoletju, ko so eno od evropskih sort uspešno križali z jagodami iz Čila.

Uporaba

Presne suhe jagode so primerne kot samostojni prigrizek, sicer pa jih lahko uporabimo praktično na enako kot sveže – v kosmičih za zajtrk, pecivih, za nadeve, napitke, pripravo presnih sladic in podobno.

Odlične so v kombinaciji s čokolado, kokosom ali različnimi oreški.

Zmlete v prahu lahko uporabimo, da poudarimo jagodni okus različnih jedeh, z njimi obarvamo biskvite, poletne napitke, jih posujemo po sladoledu ali vmešamo v sorbet.

Pridelovanje

Pridelava je najbolj razširjena v ZDA, Turčiji in Španiji, čeprav je po neuradnih ocenah daleč na prvem mestu Kitajska.

Na svetu letno pridelajo več kot 4,5 milijonov ton jagod.

Rastejo povsod, razen na Novi Zelandiji, v Avstraliji in Afriki.

Zanimivost

V belgijskem mestecu Wépion so leta 1970 odprli muzej, posvečen izključno jagodam.

So edina vrsta sadja, ki ima semena na zunanji površini sadeža.

Semena (na vsakem sadežu jih je približno 200) uporabljajo v kozmetični industriji, med tem ko so tudi sami sadeži primerni za doma izdelane maske za obraz, pilinge in kreme.

Britanski teniški turnir v Wimbledonu se odvija sredi sezone jagod, zato so tam (prelite s smetano) že pravi tradicionalni prigrizek in jih vsako leto pojedo kar 28 tisoč kilogramov.