Bučna semena

Buče izvirajo iz Severne Amerike, v Evropo pa jih je prinesel Krištof Kolumb.

Bučno meso in semena so bili pomemben del prehrane ameriških staroselcev še pred kultiviranjem koruze. Semena so uživali že Azteki, saj so verjeli, da imajo poleg hranilnih tudi zdravilne lastnosti.

So izvrsten prigrizek, ki ga lahko s praženjem in začimbami še popestrimo.

Za večjo hrustljavost, hranilnost in okus jih dodajamo solatam, testeninam, kruhu, juham in sladicam.

Zmeljemo jih lahko v moko, ki jo dodajamo pecivom: poskusite jih na primer v bučni roladi.

Največ buč pridelajo v ZDA, Kanadi in Mehiki, gojijo pa jih tako zaradi mesa, kot tudi zaradi semen. Slednjih največ porabijo v Mehiki.

Iz bučnih semen (nekdaj v lupini, danes večinoma golic) se pridobiva olje, ki ga najpogosteje uporabljajo v solatah ali pa za poudarjanje okusov v drugih bučnih jedeh. V Prekmurju lahko poskusite tudi sladoled z bučnim prelivom.

V ZDA in Kanadi je zelo razširjena uporaba mesa buč, predvsem v času dneva zahvalnosti, ko pečejo bučne pite.