Brusnice

Izvirajo iz Severne Amerike in subpolarnih območij Evrazije. Indijanci so jih uporabljali v prehrani, zdravilstvu in kot naravno barvilo.

Suhe brusnice so primerne za samostojen prigrizek; pred zaužitjem jih lahko namočimo.

Dodajamo jih žitaricam za zajtrk, mlečnim izdelkom, pecivu, palačinkam ali namazom. Z njimi lahko popestrimo solate ali pa divjačinsko meso.

Pogosto jih uporabljamo za različne mešanice oreškov in suhega sadja, z njimi lahko neposredno nadomestimo rozine ali katerokoli drugo suho sadje.

Največje proizvajalke brusnic so ZDA, Kanada in Belorusija, v zadnjih letih pa proizvodnja najhitreje raste Čilu.

Pritlikavi grmi brusnice spadajo med mahovnice in se lahko razrastejo do dva metra v širino, v višino pa lahko zrastejo le od 20 do 40 centimetrov. Sadeže obirajo konec poletja in jeseni.

Brusnice se sušijo na podoben način kot grozdje ali rozine. Gre za delno dehidracijo svežih sadežev (z iztiskanjem sokov ali sušenjem na soncu in v senci), ki jim nato dodajo sladkor in manjše količine rastlinskega olja (za preprečevanje sprijemanja jagod).

Rastlina je odporna na zelo nizke temperature – tudi do -40 °C.

V angleško govorečih državah je priljubljena brusnična omaka, ki jo Britanci ponudijo k božični večerji, Američani pa na dan zahvalnosti.

Samo 5 % brusnic na trgu je svežih, ostale posušijo, predelajo v sok, omake, kompote in podobno. Uporabljajo jih tudi za barvanje tkanin.