Prehranske vlaknine za boljše počutje

Kaj so prehranske vlaknine? 

Prehranska vlaknina predstavlja užitne dele rastlin in analoge ogljikovih hidratov, ki jih s telesu lastnimi encimi ne moremo prebaviti. V debelem črevesju lahko delno ali v celoti fermentirajo. Kot opisuje definicija, prehransko vlaknino sestavlja kombinacija kemijsko zelo različnih spojin, z različnimi lastnostmi. Topnost v vodi je ena izmed takšnih lastnosti, na podlagi katere poteka najpogostejša delitev. Ločimo take, ki so topne v vodi in takšne, ki niso topne v vodi.

Prehranske vlaknine najdemo predvsem v:

• zrnatih žitih;
• oreških in semenih;
• ter sadju in zelenjavi.

Koliko naj jih zaužijemo? 

Po priporočilih EFSA (2010) se priporoča, da odrasla oseba zaužije 25 g prehranske vlaknine/dan. V severnih državah so priporočila za vnos prehranske vlaknine višja, in sicer do 35 g/dan. Referenčne vrednosti (NIJZ, 2016) navajajo orientacijsko vrednost za vnos prehranske vlaknine pri odraslih najmanj 30 g/dan, to je približno 3,9 g/MJ oz. 16,7 g/1000 kcal pri ženskah in 3,1 g/MJ oz. 13 g/1000 kcal pri moških. Priporočilo velja za moške in ženske, stare 25 do 50 let, z izključno sedečo dejavnostjo, z malo ali brez naporne telesne dejavnosti v prostem času. Uživanje prehranske vlaknine je v večini držav EU, tudi v Sloveniji, pod priporočili, da bi s tem zagotovili ustrezen vnos topne in netopne prehranske vlaknine, ki v prebavnem traktu različno učinkujeta.