Uvajanje goste hrane je izjemno pomemben mejnik pri razvoju otroka. Zaloge nekaterih hranil, ki jih je dojenček prinesel s seboj na svet se počasi izčrpajo, materino mleko pa ne zadošča več povečanim potrebam za hitro rastoče možgane in telo. Prav tako se začne ustvarjati čisto unikaten mikrobiom in z vsako novo hrano “sadimo” raznolik vrt koristnih bakterij v črevesju, kar za postavi temelje za otrokov imunski sistem za celo življenje. Sodobne smernice vodilnih institucij, kot je ESPGHAN (Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano), poudarjajo, da je obdobje med 4. in 11. mesecem kritično za razvoj imunskega sistema in sprejemanje novih okusov.
V sodelovanju z nutricionistko mag. diet. Sanjo Krušič predstavljamo živila, ki so lahko v pomoč pri uvajanju goste hrane pri malčkih.
Železo in Omega-3 in cink
Zaloge železa (kot tudi cinka), ki si jih je dojenček “nabral” v zadnjem tromesečju nosečnosti začnejo kopneti in ker materino mleko vsebuje zelo malo železa (in cinka), ga mora otrok začeti dobivati s hrano. Ker je železo ključno za prenos kisika in kognitivni razvoj, moramo izbirati živila, ki so z njim bogata. Najboljši vir so živila živilskega izvora, ampak so lahko tudi živila rastlinskega izvora dober doprinos, če jih znamo dobro kombinirati.
Za boljšo absorpcijo je pomembno, da se stročnice predhodno namaka (vsaj 12 ur), tisto vodo zavrže in potem skuha v sveži vodi. S tem se zmanša vsebnost fitatov, ki zavirajo absorbcijo nehemskega železa, ter zmanjša napenjanje. Ker se rastlinsko železo težje absorbira v telo, je pomembno, da ob istem obroku dodamo še živilo, ki je vir vitamina C, hkrati pa se izogibamo vsem mlečninam ob istem obroku, saj kalcij zavira absorpcijo rastlinskega železa.
Kje najdeš največ nehemskega železa:
Omega-3 maščobe
Možgani se v prvih dveh letih razvijajo najhitreje. Možgani so v več kot 60 % sestavljeni iz maščob, velik delež teh pa predstavlja DHA (dokozaheksaenojska kislina), ki je ena komponent omega-3 maščob. Zato so omega 3 maščobne kisline ključne za razvoj možganov, živčevja kot tudi vida (DHA se nahaja tudi v mrežnici očesa in je nujna za optimalen razvoj vida).
Kje najdeš največ omega 3 Maščobnih kislin:
Cink
Če je železo odgovorno za “gorivo” (kisik), je cink ključ, za dojenčkovo hitro rast, krepitev imunskega sistema in obnovo kožne bariere, saj sodeluje pri več kot 300 encimskih procesih v telesu. Cink je prav tako odgovoren za pravilno delovanje brbončic in zaznavanje okusa.
Kje najdeš največ cink:
Alergeni
V preteklosti se je staršem svetovalo, da z alergeni počakajo vsaj do prvega leta, danes pa je znanost te nasvete čisto ovrgla.
Študija LEAP (Learning Early About Peanut Allergy) je namreč dokazala, da zgodnje uvajanje in redno uživanje arašidov, zmanjša tveganje za razvoj alergije na arašide za do 80%.
Tako arašidi, kot tudi oreščki spadajo med alergene. Pomembno je, da jih dojenčku ponudimo v pravilni in varni obliki, da preprečimo možnost zadušitve. Najboljša izbira so 100% namazi iz oreščkov ali fino mleti oreščki. Celi oreščki se zaradi varnosti odsvetujejo do nekje 5 leta starosti.
Pomembno: Ko se alergen varno uvede, mora redno ostati na jedilniku (2–3 krat tedensko). Prav tako vsak drevesni orešček predstavlja alergen zase, zato je potrebno vsako vrsto oreščka uvesti posebej.
100% namazi iz oreščkov ki jih lahko izbereš:
Pomembno: nikoli ne ponujaj čistega namaza na žlici, saj je zelo gosto, in se lahko prilepi na nebo. Namaz vmešaj v jogurt, kašico, mlečne kašice, namaži na tanko na kruh ali na pred-žličko.
Odlična izbira pa so tudi mleti orehi, suho pražene in nesoljene pistacije, ki jih je potrebno zmleti v fin prah.
Mlete oreščke lahko ponudiš kot dodatek v grški jogurt, kot sestavino v masi za palačinke, ali kot posip na sadju.
Med alergene spada tudi sezam, ki ga lahko dodajaš v razne juhe, enoločnice, ali enostavno uporabiš za posip na kakšni zelenjavi npr avokadu, kuhanem korenčku ipd.
Pomoč pri zaprtju
Veliko otrok se zaradi pomanjkanja vlaknin v prehrani ali nezadostne hidracije srečuje z zaprtjem.
Pri tem lahko pomagajo suhe slive. Ker vsebujejo sorbitol in vlaknine, delujejo kot naravno odvajalo.
Kako pripraviš slivov pire:
5-8 suhih sliv prelij z vrelo vodo in namakaj 30 min ali čez noč. Lahko jih še na hitro pokuhaš 5 min in zmiksaš v pire, ali ponudiš cele, če malček že dobro žveči. Pire lahko dodaš v kašico ali ponudiš na žlico.
Besedilo je pripravljeno v sodelovanju z nutricionistko mag. diet. Sanjo Krušič:
Sanja Krušič je diplomirana dietetičarka z magisterijem s področja dietetike na Fakulteti za vede o zdravju na Primorski Univerzi. Po zaključku študija je opravila dodatna izobraževanja na področju klinične prehrane. Prvo strokovno izkušnjo je pridobila na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer je delala na Centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.
Od leta 2019 je zaposlena na Inštitutu za nutricionistiko kot raziskovalka. Vključenost v različne raziskovalne projekte in programe ji omogoča prispevati k pomembnim področjem, kot so Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih, Nacionalni portal o hrani in prehrani – www.prehrana.si ter program spremljanja tržišča živil s pomočjo orodja Composition and Labelling Information System. Poleg raziskovalnega dela aktivno sodeluje pri izobraževanju in praktičnem usposabljanju študentov dietetike, prehrane in živilstva.
Je avtorica številnih znanstvenih prispevkov, objavljenih v mednarodno priznani strokovni literaturi, ter dobitnica nagrade “Odlični v znanosti 2025”. Njen primarni fokus zadnja štiri leta ostaja na področju prehrane najmlajših, kjer se poglobljeno ukvarja s specifikami prehranjevanja dojenčkov in otrok.
Sanja svoje strokovno znanje deli tudi na družbenih omrežjih, kjer ustvarja na profilih Prvi grižljaji Instagram in Prvi grižljaji Facebook, z željo po ozaveščanju in spodbujanju zdrave prehrane med širšo publiko.